Predmet javnega razpisa

Predmet javnega razpisa je financiranje do štirih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter petletnega strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči.

Javni razpis je razdeljen v tri sklope, in sicer:

1. Razvojno humanitarni projekti v Podsaharski Afriki na področju podnebnih sprememb s poudarkom na prehranski varnosti in vodi ter enakosti spolov
2. Humanitarni projekt za pomoč civilnemu palestinskemu prebivalstvu
3. Strateško partnerstvo na področju mednarodne humanitarne pomoči

Dodatne informacije

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sredo, 20. marca 2024, organizira delavnico za zainteresirane prijavitelje, s pričetkom ob 10. uri v prostorih Ministrstva za zunanje in evropske zadeve na Gregorčičevi 25a, Ljubljana. Vse zainteresirane prosimo, da svojo udeležbo sporočijo na razvoj.mzz@gov.si do ponedeljka, 18. marca 2024. Na delavnici bomo predstavili podrobnosti razpisa in odgovorili na vprašanja o pripravi vlog za projekte. Srečanje bo tudi priložnost za dvostranske pogovore in dogovore o morebitnih partnerstvih med nevladnimi organizacijami in zainteresiranimi podjetji.

Razpisana sredstva

Ministrstvo nevladnim organizacijam v Sloveniji namenja do 3.185.100 evrov. Od tega del sredstev v letu 2024 prispeva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz Sklada za podnebne spremembe.  

Vprašanja in odgovori

Vprašanje: Ali so za SKLOP C upravičene tudi aktivnosti, ki se vežejo direktno na državljane Slovenije ali morajo biti aktivnosti vezane zgolj na mednarodno delovanje? Torej, da navedem primer: v kolikor bi v sklopu prijavljenih aktivnosti za SKLOP C želeli postaviti v Sloveniji javno kuhinjo za deljenje toplih obrokov hrane in pijače, kot odziv na humanitarne krize, ali bi to lahko bil upravičen strošek?

Odgovor: Aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru SKLOPA C pri 1. točki zahtevanih aktivnosti (aktivnosti nujne pomoči, vključno z rehabilitacijo in rekonstrukcij) so vezane na aktivnosti v državah prejemnicah pomoči in niso namenjene izvajanjem aktivnosti v Sloveniji. Seznam držav prejemnic pomoči je dostopen na https://www.oecd.org/dac/financing-sustainable-development/development-finance-standards/DAC-List-of-ODA-Recipients-for-reporting-2024-25-flows.pdf

Aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru SKLOPA C pri 2. točki zahtevanih aktivnosti (vključevanje zasebnega sektorja in povezovanje humanitarnih NVO) so vezane na aktivnosti povezovanja obeh akterjev, humanitarnih NVO in zasebnega sektorja, z namenom krepitve njihovega sodelovanja v prihodnje. Nevladne organizacije  v okviru te točke lahko izvajajo aktivnosti v Sloveniji, če gre za:

• delavnice za krepitev zmogljivosti (finančnih, kadrovskih, organizacijskih, idr.) za predstavnike NVO in zasebnega sektorja,
• aktivnosti ozaveščanja zasebnega sektorja in NVO o priložnostih v okviru mednarodne humanitarne pomoči,
• kampanje povezovanja in vključevanja zasebnega sektorja v aktivnosti nujnega odzivanja, rekonstrukcije in rehabilitacije, ipd.

Stroški postavitve npr. javne kuhinje za deljenje toplih obrokov hrane in pijače v Sloveniji, kot odziv na humanitarne krize, ne bi bil upravičen strošek projekta strateškega partnerstva.

Ob tej priložnosti bi želeli opozoriti, da bo strateški partner v okviru sklopa C izbran na podlagi izkazanih referenc (obrazca….). Vsebinska osredotočenost aktivnosti tako v okviru točke 1. kot točke 2. bo z izbranim partnerjem usklajena po podpisu sporazuma.

Vprašanje: Prijaviteljice se spodbuja, da sodelujejo z zasebnim sektorjem. Ali zasebni sektor pomeni zgolj zasebna podjetja ali so to lahko tudi društva, inštituti, zavodi, drugi NVO v partnerski državi, ki imajo status zasebnega sektorja?

Odgovor: Zasebni sektor so vse pravne osebe zasebnega prava, npr. gospodarske družbe, nevladne organizacije (društva, klubi, ...), zasebni zavodi, ipd. Nasprotno so pravne osebe javnega prava praviloma tiste, ki so ustanovljene z javnim aktom (zakonom, podzakonskim predpisom, ipd.) in so neposredni ali posredni uporabnik proračunskih sredstev.

Vprašanje: Ali se za pridobitev dodatnih točk pri ocenjevanju v primeru več sofinancerjev šteje 10 % sofinanciranje enega partnerja ali 10 % predstavlja seštevek sofinanciranja več partnerjev skupaj?

Odgovor: Dodatne točke prijaviteljica dobi, če bo seštevek vrednosti prispevka enega ali več partnerjev skupaj znašala vsaj 10 % vrednosti financiranja ministrstva.

Vprašanje: Ali se pri projektih strateškega partnerstva pri Sklopu C zunanja evalvacija opravi za vsak posamezen projekt ali se izvede ob zaključku pogodbe?

Odgovor: Neodvisna zunanja evalvacija je del projekta samo za projekte pri Sklopu A in Sklopu B.

Vprašanje: Ali prijaviteljica dobi dodatne točke, če k sodelovanju povabi več slovenskih podjetij, ki delujejo v partnerski državi?

Odgovor: Ne.

Vprašanje: Ali se udeležba na Dnevu Afrike šteje kot upravičena aktivnost projekta pri Sklopu A?

Odgovor: Odvisno od vsebine projekta, praviloma pa ne, saj se spodbuja izvajanje aktivnosti v partnerskih državi.

Vprašanje: V besedilu javnega razpisa sta pri Sklopu A navedeni dve temi, izmed katerih mora prijaviteljica izbrati prvo, drugo ali obe skupaj. Ali lahko prijaviteljica izbere svojo temo, če je vsebinsko umeščena v eno od predlaganih tem?

Odgovor: Da.

Vprašanje: Ali se projekt lahko izvaja v več državah in katero se navede?

Odgovor: Prijaviteljica lahko izvaja projekt v več državah. V vsebinskem in finančnem načrtu praviloma pa navede samo eno, tisto, kjer se izvaja največ aktivnosti. Pri opisu projekta prijaviteljica navede vse države, kjer se bodo izvajale aktivnosti. Če gre za regionalni projekt, v Vsebinskem in Finančnem načrtu v rubriki Partnerska država izbere kodo 998 Developing countries, unspecified.

Vprašanje: Ali se lahko aktivnosti, namenjene ozaveščanju javnosti, izvajajo tudi v Sloveniji?

Odgovor: Pri sklopu A in sklopu B se praviloma aktivnosti ozaveščanja ne morejo izvajati v Sloveniji, je pa to odvisno od predloga projekta. Aktivnosti ozaveščanja so namenjeni ozaveščanju širše javnosti predvsem v partnerskih državah.

Vprašanje: Ali bo prijaviteljica lahko uveljavljala povračilo stroškov projekta, ki bodo nastali že pred podpisom pogodbe?

Odgovor: Prijaviteljica bo lahko v primeru podpisa pogodbe uveljavljala stroške, ki bodo nastali po 1. maju 2024.

Vprašanje: Ali ministrstvo načrtuje, da bi bila možna prijava projekta na javni razpis v angleškem jeziku?

Odgovor: V tem trenutku je javni razpis namenjen le slovenskim nevladnim organizacijam. Če se bo razpis odprl tudi za tuje nevladne organizacije oziroma izvajalce, bodo prijave v angleškem jeziku.

Vprašanje: Ali obstaja seznam podjetij, ki izvajajo evalvacije?

Odgovor: S seznamom neodvisnih evalvatorjev ministrstvo ne razpolaga. Prijaviteljica sama poišče neodvisnega evalvatorja, ki je lahko slovensko podjetje ali podjetje iz partnerske države (v tem primeru mora prijaviteljica zagotoviti ustrezen prevod evalvacijskega poročila). Pri iskanju evalvatorja lahko pomaga tudi lokalni partner. Evalvator mora biti pravni subjekt, ki ni povezan s prijaviteljico in mora izkazati reference s področja evalvacij projektov.

Ministrstvo predlaga, da prijaviteljica strošek evalvacije vključi v vsebinski in finančni načrt k zadnjemu rezultatu, kjer bodo izvedene zadnje aktivnosti.

Vprašanje: Ali se na razpis lahko prijavi društvo, ki trenutno nima zaposlenih, bi jih pa zaposlilo v primeru, če bi bilo izbrano na javnem razpisu? In če da, kje se opredeli stroške dela?

Odgovor: Društvo, ki nima zaposlenih, se lahko prijavi na javni razpis z obrazložitvijo, da bo sodelavce zaposlilo v primeru izbora na razpisu. Če bodo le-ti zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, se strošek dela opredeli v kategoriji "stroški dela". V primeru, da bodo zaposleni na podlagi podjemne pogodbe, kot zunanji sodelavci, preko s.p. ipd., se strošek dela opredeli v kategoriji "produkcijski stroški".

Vprašanje: V obrazcu 1 (vsebinska zasnova projekta) je v točki 14. zapisano »ciljna skupina«. V besedilu razpisa pa je pod »ciljne skupine« navedenih kar nekaj možnih ciljnih skupin. Zanima me, ali se pričakuje, da se v predlaganem projektu osredotočimo samo na eno ciljno skupino in v prijavnici opredelimo samo to? Ali lahko vključimo več ciljnih skupin (npr. ženske in deklice, moški in dečki, lokalna oblast, ranljive skupine)?

Odgovor: Prijaviteljica lahko vključi več ciljnih skupin.

Vprašanje: Ali se zunanjo evalvatorko oz. evalvatorja navede v točki 6. zunanji sodelavci in sodelavke izvajalca (čeprav še nismo definirali, kdo bo angažiran in imena nimamo), če bo s to osebo sklenjena pogodba in bo plačana iz projekta? Ali se zunanje evalvatorke ne navaja kot zunanje sodelavke, saj v vsebino in izvajanje projekta ne bo vključena?

Odgovor: Zunanji evalvator /evalvatorka se v 6. točki Vsebinskega načrta ne navede kot zunanji sodelavec / sodelavka. Kot izhaja v navodila pri tej točki se ne navaja tistih podizvajalcev, ki bodo opravili le nekatere storitve v okviru projekta in pri projektu nimajo nobene vsebinske vloge.

Vprašanje: V točkah 7 in 8 (lokalni in zunanji partnerji) – v kolikor bo partnerjev več, ali velja omejitev števila znakov na vsakega partnerja? Lahko dodamo okvirček za vsakega partnerja?

Odgovor: Razpisnih obrazcev ni dovoljeno spreminjati ali preoblikovati. Pri točki 7 in 8 na kratko navedite polno ime in uradni naslov organizacije, ki bo lokalni oziroma zunanji partner izvajalca pri projektu in na kratko opišite njegovo vlogo in njegov prispevek. Število znakov s presledki je pri vsaki točki določeno za vse partnerje skupaj. Če boste imeli večje število lokalnih ali zunanjih partnerjev, npr. več kot tri, se število znakov lahko smiselno poveča.

Vprašanje: V točki 19 (vpliv projekta na varovanje okolja) je potrebno navesti podcilje trajnostnega razvoja, povezane z varovanjem okolja, in opredeliti prispevek projekta k njihovemu doseganju – ali se tukaj navedejo samo tisti od 3 podciljev, ki so navedeni že v točki 11, ali se tukaj navedejo vsi podcilji h katerim projekt prispeva (tudi tisti, ki niso primarni in niso navedeni v točki 11)?

Odgovor: V točki 19 navedite enake podcilje trajnostnega razvoja, povezane z varovanjem okolja, kot jih boste opredelili pri točki 11.

Vprašanje: Vprašanje glede zunanjega partnerja – v kolikor nima certifikata družbeno odgovornega podjetja, kaj se šteje za »drugo verodostojno potrdilo o družbeno odgovornem delovanju« (še posebej v primerih, ko je že sama dejavnost oz. obstoj tega partnerja družbeno koristen)?

Odgovor: Družbeno odgovornost podjetje dokazuje s certifikatom družbeno dogovornega podjetja, izvajanjem skrbnega pregleda človekovih pravic ali nefinančnega poročanja (t. i. trajnostna poročila) oziroma drugimi verodostojnimi potrdili o družbeno odgovornem delovanju podjetja.

Če podjetje nima certifikata družbeno odgovornega podjetje, lahko družbeno odgovornost dokazuje z drugimi verodostojnimi potrdili, s katerimi dokazuje, da spoštuje človekove pravice. Med verodostojna potrdila polega certifikata Družbeno odgovornega podjetja sodijo tudi: certifikat Družini prijazno podjetje, Družbeno odgovoren delodajalec, Model odličnosti EFQM Zlata nit, najuglednejši zaposlovalec, nagrada HORUS, standardi ISO, Evropska nagrada družbeno odgovornih praks, idr.

Če podjetje nima verodostojnega potrdila, s katerim dokazuje, da spoštuje človekove pravice, prijaviteljici pri ocenjevanju ne pripadajo dodatne točke.

Vprašanje: Ali prijaviteljica v projektni prijavi v zvezi nasilja zaradi spola navaja tujo kratico GBV, ali slovensko okrajšavo NzS (nasilje zaradi spola)?

Odgovor: Prijaviteljica lahko v dokumentaciji uporablja kratice, mednarodne ali slovenske. Besedno zvezo prvič zapiše z besedo in v oklepaju navede kratico, ki jo uporablja v nadaljevanju.

Vprašanje: Ali je kakšna omejitev števila strani za pripravo Ocene na podlagi spola v zvezi z razsipom MRS in HP?

Odgovor: Ocena na podlagi spola naj ne presega 4 strani besedila.

Vprašanje: Katere točke vsebinskega načrta za leto 2024 je potrebno izpolniti in oddati ob prijavi, če se prijavljamo na SKLOP C? Če pravilno beremo, se morata priloženi vsebinski in finančni načrt nanašati zgolj na aktivnosti točke 2 – Sklopa C, kjer je na voljo 10.000,00 EUR/leto?

Odgovor: Za izvedbo aktivnosti pri SKLOPU C, pri 2. točki (vključevanje zasebnega sektorja in povezovanje humanitarnih NVO z zasebnim sektorjem) mora prijaviteljica v celoti izpolniti vsebinski in finančni načrt projekta za aktivnosti v letu 2024. Vsebinski in finančni načrt za leto 2024 nista predmet ocenjevanja in bosta pred podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem/strateškim partnerjem predhodno usklajena z ministrstvom. Izbrani izvajalec/strateški partner bo vsebinski in finančni načrt pripravil za vsako leto trajanja partnerstva posebej (od 2025 do 2028), in sicer v začetku tekočega leta. Usklajeni vsebinski in finančni načrt za posamezno leto bo podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju.

Vprašanje: Ali se za aktivnosti pod točko 2 -  sklopa C pričakuje izvedba v RS v sodelovanju s partnerji iz tujine ali izvedba v državi lokalne partnerice s strani NVO prijaviteljice, ali oboje?

Odgovor: Aktivnosti, ki se bodo izvajale pri SKLOPU C, pri 2. točki (vključevanje zasebnega sektorja in povezovanje humanitarnih NVO) so vezane na aktivnosti povezovanja obeh akterjev, humanitarnih NVO in zasebnega sektorja, z namenom krepitve njihovega sodelovanja v primeru nujnih odzivov v prihodnje. Praviloma se aktivnosti izvajajo v Sloveniji.

Vprašanje: Ali se partnerstva z zasebnim sektorjem nanašajo na organizacije prijavljene v SLO ali v državi kjer se izvajajo aktivnosti oz. so kombinacija obeh?

Odgovor: Prijaviteljica lahko v izvajanje projekta pri vseh sklopih vključi tudi enega ali več partnerjev iz zasebnega ali javnega sektorja iz Slovenije in / ali iz partnerske države.

Vprašanje: Ali je lahko podizvajalka mednarodna organizacija?

Odgovor: Pri SKLOPU C, v obrazcu št. 7, pri 4. točki prijaviteljica navede podizvajalko, ki mora biti slovenska nevladna organizacija, ki bo izvajala ena od dveh razpisanih aktivnosti.

Vprašanje: Na kakšen način lahko organizacija poda podatke v okviru referenčnega obrazca (obrazec št.7), kjer je potrebno našteti pretekle projekte zadnjih 5 let (točke 7f, 8b, 8c, 9a, 9b, 9c), če je teh projektov ogromno (več sto)? Ali se fokusiramo samo na prednostna geografska območja – Zahodni Balkan, EU soseska in Podsaharska Afrika? Ali lahko kako drugače poenostavimo potrebne zapise?

Odgovor: Prijaviteljica v obrazcu št. 7 pri točkah 7f, 8b, 8c, 9a, 9b, 9c navede svoje projekte, ki so bili v zadnjih petih letih financirani iz proračuna RS, Evropske unije ali mednarodne organizacije in so bili osredotočeni na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč v partnerskih državah. Vključeni so lahko tudi projekti, ki so se izvajali  izven geografskega območja slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, saj strateško partnerstvo za humanitarno pomoč ni vezano na geografska območja slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Vprašanje: Ali se stroški dela podizvajalca umeščajo pod 5.7.1 (stroški dela) ali pod 5.7.3 (produkcijski stroški) navodil za pripravo projektnih predlogov in vsebinskih ter finančnih poročil…?

Odgovor: Prijaviteljica pri SKLOPU C za 2. točko (vključevanje zasebnega sektorja in povezovanje humanitarnih NVO z zasebnim sektorjem) za leto 2024 pripravi vsebinski (obrazec št. 1) in finančni načrt (obrazec št. 2). V vsebinskem načrtu je pri točkah 5., 6., 7. in 8. navedeno navodilo, kako se prikaže stroške dela in stroške poti. Če so sodelavke in sodelavci v delovnem razmerju s prijaviteljico, se stroške dela in stroške poti prikaže v finančnem načrtu v razdelku "Stroški dela" in "Stroški poti". Če so zunanje sodelavke in zunanji sodelavci in niso v delovnem razmerju se njihove stroške opredeli v razdelku "Produkcijski stroški". V primeru, da prijaviteljica predvidi tudi podizvajalko in ima slednja na projektu zaposlene osebe ali z njimi sklenjeno drugo obliko pogodbe, se stroški v vsakem primeru uvrstijo med produkcijske stroške.

Vprašanje: Ali moramo za partnerje imeti kakšno soglasje o sodelovanju ali jih v prijavi zgolj navedemo?

Odgovor: Soglasje lokalnega partnerja se pri prijavi ne zahteva. Prijaviteljica mora v obrazcu št. 1 Vsebinski načrt projekta pri 7. točki "Lokalni partner izvajalca" navesti polno ime in uradni naslov lokalnega partnerja, s katerim bo sodelovala pri projektu. Opisati je potrebno naloge in projektne aktivnosti partnerja in njegov morebitni prispevek, ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki. Če bo prijaviteljica izbrana, bo pri 1. vmesnem poročanju morala predložiti podpisan dogovor o sodelovanju z lokalnim partnerjem.

Vprašanje: Ali podizvajalec pomeni tudi lokalni partner?

Odgovor: Pri SKLOPU C ima prijaviteljica lahko podizvajalko, kar navede  v obrazcu št. 7 pri 4. točki. Podizvajalka mora biti slovenska nevladna organizacija, ki bo lahko izvajala eno od dveh razpisanih aktivnosti.