UPRS Sodba II U 389/2020-44

Jedro

Podatki zemljiške knjige so javni in izkazujejo lastniško stanje nepremičnin. V skladu z 8. členom ZZK-1 velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Kar je vpisano v zemljiško knjigo, velja. Kar torej ni vpisano, ne velja oziroma ne obstaja. Upravni organ se je torej skladno z načelom zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 glede vprašanja lastništva zemljišč utemeljeno zanesel na podatke zemljiške knjige v času sklenitve predmetnega pravnega posla.

Služnost ni relevanten podatek za ugotavljanje predkupne pravice po 47. členu ZG. V postopku odobritve pravnega posla upravni organ v okviru svojih pristojnosti ne ugotavlja služnostne pravice, ki ni pogoj za uveljavitev predkupne pravice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča in tožena stranka nosita sami svoje stroške postopka.

III. Tožeča stranka je dolžna prizadeti stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške v višini 12,00 EUR.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ormož je z izpodbijano odločbo odobrila pravni posel, ki sta ga z izjavo o sprejemu ponudbe sklenila A. A. kot prodajalka ter B. B. kot kupec, katerega predmet je gozdno zemljišče, parc. št. 316/1 k.o. ... za kupnino v znesku 3.000,00 EUR (1. točka izreka odločbe). Pravni posel, ki sta ga s kupoprodajno pogodbo dne 26. 3. 2020 sklenila A. A. kot prodajalka ter C. C. kot kupec, katerega predmet je gozdno zemljišče parc. št. 316/1 k.o. ... za kupnino v znesku 3.000,00 EUR, se zavrne (2. točka izreka odločbe). V postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2. Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla ugotovil, da je bila ponudba prodajalke A. A. objavljena na oglasni deski Upravne enote Ormož in na enotnem državnem portalu E-uprave v času od 10. 2. 2020 do 11. 3. 2020. Ponudba je bila dana za nepremičnino parc. št. 316/ k.o. ... za ceno 3.000,00 EUR. V času ponudbe sta podala pisno izjavo o sprejemu ponudbe C. C. in B. B. Nepremičnina, ki se prodaja je opredeljena kot gozdno zemljišče, zato se glede predkupne pravice upoštevajo določila Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG). Upravni organ je v postopku ugotovil, da nobeden od kupcev nima prednostne pravice kot lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja na podlagi desetega odstavka 47. člena ZG. Prednostno pravico tako ima lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. V postopku je bilo ugotovljeno, da je na podlagi seznama parcel v lasti obeh kupcev najbližji gozd lastna B. B. od gozda, ki je predmet prodaje oddaljen cca. 800 m (parc. št. 90/1, 91/2 in 95/3, vse k.o. ...), najbližji gozd lastnika C. C. pa je od gozda, ki je predmet prodaje, oddaljen cca. 1440 m (parc. št. 244/1 k.o. ...). Upravni organ je torej upošteval prednostni vrstni red kupcev po desetem odstavku 47. člena ZG.

3. Zoper prvostopenjsko odločbo sta tožnika vložila pritožbo, o kateri je odločalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski organ in pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Iz obrazložitve izhaja, da je organ prve stopnje na podlagi seznama parcel v lasti obeh kupcev ugotovil, da je najbližji gozd lastnika B. B. od gozda, ki je predmet prodaje, oddaljen cca. 800 m, medtem ko je najbližji gozd lastnika C. C. od gozda, ki je predmet prodaje oddaljen 1440 m. Da je B. B. vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin s parc. št. 90/1, 91/2 in 95/3 - ..., vendar pa ni dejanski lastnik teh parcel, saj so bile predmet prodaje ob preužitku, ki ga je B. B. sklenil s svojo mamo D. D., od katere je slednja odstopila in zahtevala razvezo le-te.

4. Tožeča stranka s tožbo zahteva odpravo prvostopenjske odločbe kot nezakonite. Izrek izpodbijane odločbe je formalno pomanjkljiv, ker ne vsebuje niti podatkov o ponudbi, niti podatkov o izjavi, o sprejemu ponudbe. Prav tako je prvostopenjski organ v 2. točki izreka odločil, da se zavrne pravni posel, pri čemer nima te pristojnosti, ampak lahko odloči samo o tem, ali se pravni posel odobri ali ne. Prvo tožnik C. C. je upravni organ že na ustni obravnavi obvestil o pravno pomembnih dejstvih glede lastništva nepremičnin, to je parc. št. 90/1, 91/2 in 95/3, vse k.o. ..., in sicer da je sprejemnik ponudbe B. B. in vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin, to je parc. št. 90/1, 91/2 in 95/3, vse k.o. ..., vendar pa, da ni lastnik teh parcel, saj so bile predmet pogodbe o preužitku, katero je B. B. sklenil z njuno mamo D. D., od katere je mama odstopila in zahteva razvezo le-te. Tožnika tudi ne moreta mimo dejstva, da B. B. na ustni obravnavi sam izpovedal, da se je prijavil kot kupec le zato, da bi bratu nagajal oziroma iz maščevanja, saj sedaj mama živi pri njem, C. C. pa zanju ustrezno skrbi. Upravni organ prve stopnje te izjave B. B. v zapisnik ni želel vpisati in je posledično razumljivo tudi ni upošteval pri svojem odločanju. Po mnenju tožnikov bi upravni organ moral na podlagi izjave B. B. ugotoviti, da z njegovo izjavo o sprejemu ponudbe, ni bila izražena njegova volja. Nadalje tožnika opozarjata, da B. B. nima dostopa do prodajalkine nepremičnine gozdnega zemljišča, ki je predmet prodaje, saj do tega gozda ni gozdne ceste, po kateri bi lahko lastnik gozda dostopal v skladu z določili ZG. Kupec tudi ni imetnik kakršne služnostne pravice, ki bi mu omogočala dostop do prodajne nepremičnine. Tožnika sta prepričana, da je odločitev upravnega organa v nasprotju z namenom veljavnih predpisov in ne razumeta kako je lahko kupec gozdnega zemljišča brez urejenega dostopa do nepremičnine. Tožnika menita, da zaradi nezakonite odločitve upravnega organa so jima nastali poleg stroškov tožbe tudi stroški pritožbenega postopka, v skupni višini 408,24 EUR. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek ter naloži toženi stranki plačilo zneska 408,24 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26. 11. 2000 dalje do plačila. Nadalje je tožena stranka dolžna strankama plačati v roku 15 dni tudi stroške upravnega spora v znesku 385,00 EUR, povečanega za njune morebitne nadaljnje stroške upravnega postopka z zakonitimi obrestmi, vse pod izvršbo.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je organ prve stopnje v ugotovitvenem postopku preveril relevantna dejstva in odločil pravilno in zakonito, zato je tožena stranka zavrnila pritožbo tožečih strank.

6. B. B. kot stranka z interesom je vložil odgovor na tožbo, v katerem prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Zapisal je, da nasprotuje navedbam tožnikov, da ni lastnik gozdnih zemljišč parc. št. 90/1, 91/2 in 95/3, vse k.o. .... Iz izpisa zemljiške knjige je razvidno, da je dejanski lastnik teh gozdnih zemljišč in se sprašuje od kot tožnikom informacija, da navajata, da ne bo več lastnik. Navaja, da so nepravilne trditve tožnikov, da je na ustni obravnavi izjavil, da se je prijavil samo zato, da bi se bratu maščeval, kar ne more držati, saj je na ustni obravnavi imel pooblaščenko in sam ni bil prisoten, ker je bil zadržan, zato tega tudi ni mogel izjaviti. Nadalje iz zemljišče knjige izhaja, da je na parceli, ki jo prodajalka prodaja vknjižena služnostna pravica vožnje po obstoječi trasi, vpisana na podlagi kupne pogodbe z dne 28. 3. 1956. Tožeči stranki torej navajata lažne informacije.

7. Tožnika v pripravljalni vlogi navajata kot neutemeljene navedbe B. B. glede dostopa do gozda, ki je predmet prodaje. Slednji ni predložil nobenega dokaza, da imajo parcele 90/1, 91/2 in 95/3, vse k.o. ... zagotovljeno povezavo s parc. št. 316/1 k.o. ...

8. B. B. odgovarja, da njegove parcele 90/1, 91/2 in 95/3, vse k.o. ... pri dostopu parc. št. 316/1 k.o. ..., nimajo nobene vloge, gre samo za dejstvo, da je dostop do parc. št. 316/1 k.o. ... urejen.

K točki I. izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

11. Tožeča stranka je na glavni obravnavi zaslišana kot stranka vztrajala pri tožbi. V dokazne namene je bila tudi zaslišana prizadeta stranka B. B. Slednji je predlagal tudi zaslišanje F. F. kot priče, ki je bila prisotna na ustni obravnavi pri upravnem organu, kot njegova pooblaščenka. Predlog za zaslišanje priče je bil podan šele na glavni obravnavi pred sodiščem, zato gre skladu z 52. členom ZUS-1 za nedopustno novoto. Prizadeta stranka bi morala dokaz predlagati že v upravnem postopku v odgovoru na pritožbo oz. najkasneje v odgovoru na tožbo ali pa obrazložiti, zakaj tega ni uveljavljala v postopku izdaje upravnega akta.

12. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o odobritvi pravnega posla, to je prodajne pogodbe, sklenjene med prodajalko A. A. in prizadeto stranko B. B. kot kupcem, katerega predmet je gozdno zemljišče, parc. št. 316/1 k.o. ..., za kupnino v znesku 3.000,00 EUR, kar je v posledici pomenilo zavrnitev prvo tožnikove vloge za odobritev pravnega posla. Predmet izpodbijanja je torej odločba in ne tudi sklep, s katerim je upravni organ združil oba postopka v zadevi odobritve pravnega posla.

13. Po drugem odstavku 17. člena Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače. Tudi enajsti odstavek 47. člena ZG določa, da se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe ZKZ, če ni z ZG določeno drugače. Po presoji sodišča torej promet z gozdovi ne more potekati na drugačen način oziroma po drugačnem postopku kot ga določata ta dva predpisa.

14. Obravnavane parcele so gozdna zemljišča, kar glede predkupne pravice napotuje na uporabo ZG. V desetem odstavku 47. člena ZG določa, da ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

15. ZKZ in ZG je postopek prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov uredil tako, da upravna enota na območju kjer kmetijsko zemljišče oz. gozd leži, v postopku prodaje preverja izpolnjevanje pogojev vrstnega reda predkupnih upravičencev in preko instituta odobritve pravnega posla zagotavlja zakonitost prometa s kmetijskimi zemljišči oz. gozdovi na svojem območju. Zakon je vrstni red predkupnih upravičencev določil z namenom, da se zagotovi smotrnejše gospodarjenje z zemljišči; to je dejansko in praktično olajšanje uresničitve izkoriščanja in obdelave kmetijskih zemljišč oz. gozdov ter zaokroženost zemljišč. Kot prvi predkupni upravičenec po 47. členu ZG je torej določen lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja oz. drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja ZKZ in ZG tako šteje, da bosta lastnika zaradi bližine najlažje uresničila namen zakona.

16. Ni sporno, da tako prvo tožnik in prizadeta stranka nimata prednostne pravice kot lastnika katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja. Zato je upravni organ ugotovil, kar tudi ni sporno, da ima kupec B. B., katerega pravni posel je upravni organ odobril, prednostno pravico pred prvo tožnikom, saj je najbližji gozd lastnika B. B. od gozda, ki je predmet prodaje parc. št. 316/1 k.o. ..., oddaljen cca 800 m (parc. št. 90/1, 91/2 in 95/3, vse k.o. ...). Najbližji gozd prvo tožnika kot lastnika je oddaljen od gozda, ki je predmet prodaje, cca 1440 m s parc. št. 244/1 k.o. ..., kar je tudi potrdil prvo tožnik zaslišan na glavni obravnavi.

17. Tožeča stranka je v upravnem postopku s tožbo ugovarjala, da B. B., ki je sicer vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin parc. št. 90/1, 91/2 in 95/3, vse k.o. ..., ni dejanski lastnik teh parcel, saj so bile predmet pogodbe o preužitku, ki jo je B. B. sklenil s svojo mamo D. D., od katere je slednja odstopila in zahtevala razvezo s tožbo vloženo dne 1. 8. 2018, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju št. P 135/2018. Postopek za razvezo pogodbe na sodišču še ni pravnomočno zaključen in je za prizadeto stranko trenutno neugodna, kar ni sporno.

18. Tožeča stranka tako ugovarja, da je B. B. zgolj formalni lastnik navedenih parcel in da upravni organ tudi ni preveril navedb prvo tožnika glede poteka sodnega postopka, saj to iz zemljiške knjige ni razvidno. Nesporno je, da zaznamba spora glede razveze pogodbe o preužitku ni zaznamovana v zemljiški knjigi, kar na glavni obravnavi potrdi tudi tožeča stranka.

19. Podatki zemljiške knjige so javni in izkazujejo lastniško stanje nepremičnin. V skladu z 8. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. ¹ Kar je vpisano v zemljiško knjigo, velja. Kar torej ni vpisano, ne velja oziroma ne obstaja. Upravni organ se je skladno z načelom zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 glede vprašanja lastništva zemljišč B. B., utemeljeno zanesel na podatke zemljiške knjige v času sklenitve predmetnega pravnega posla ter obenem utemeljeno ni upošteval trditev tožeče stranke, da je B. B. samo formalni lastnik oziroma in da obstaja spor, ki se nanaša na zemljišča B. B.

20. V skladu s 80. členom ZZK-1, ima zaznamba spora učinke samo, če je v zemljiško knjigo vpisana. Izostanek njenega vpisa pa nima učinkov, ne glede na to v čigavi sferi je okoliščina, da do vpisa ni prišlo. ² Vpis pravic v zemljiško knjigo učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1), od tega trenutka dalje velja tudi publicitetni učinek vpisa (6. člen ZZK-1 ).

21. Sodišče v zvezi z navedbo tožeča stranke, da je ob vložitvi tožbe v zemljiški knjigi pri nepremičninah prizadete stranke bila vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, ki je bila predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pravno pravilnejši bi bil vpis zaznambe spora, obrazloži, da gre za dva povsem različna vpisa. Navedena vpisa imata tudi različno pravno podlago in namen. Kolikor pa se tožeča stranka sklicuje, da je vpisana samo prepoved odtujitve in obremenitve pri spornih nepremičninah prvo tožnika, je to še dodaten argument, da je prvo tožnik lastnik teh nepremičnin. S temi navedbami si tožeča stranka glede lastništva nepremičnin prihaja sama s seboj v nasprotje.

22. Ugovor tožeče stranke, da se je B. B. prijavil kot kupec sporne nepremičnin 316/1 k.o. ..., le zato, da bi bratu, torej prvo tožniku nagajal oz. se maščeval in s tem zlorabil predkupno pravico, je neutemeljen. Za obravnavani spor ni relevantno, iz kašnih namenov se je B. B. prijavil kot kupec, zato sodišče tudi ni ugotavljalo, če to izhaja iz zapisnika z dne 26. 6. 2020 na ustni obravnavi pred upravnim organom oz. zakaj ni bilo zabeleženo in ali je navedeno izjavil prvo tožnik. Prav tako B. B. ni bil prisoten na ustni obravnavi pred upravnim organom, pooblastil je F. F.

23. Drugo tožnica A. A. je na glavni obravnavi izpovedala, da sta se s prvo tožnikom dogovarjala za nakup sporne nepremičnine, saj ko je bila v tujini je prvo tožnik pripravil drva za jesen in ji pomagal, tako, da mu bo za zahvalo prodala ta kos zemlje. Sodišče pojasnjuje, da takšen dogovor ne more vplivati na postopek odobritve pravnega posla po določilih ZKZ.

24. Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige je pri k.o. ... vknjižena služnostna pravica kolovoza in peš hoje preko pac. št. 318/1 in 318/2 v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 316/1 k.o. ... Slednje zatrjuje tudi zaslišana prizadeta stranka, da je urejen služnost od leta 1956. Iz izpiska zemljiške knjige izhaja vpis od 25. 1. 1959. Tako je urejen dostop do sporne parcele vsakokratnega lastnika, kar ni relevanten podatek za ugotavljanje predkupne pravice po 47. členu ZG. V postopku odobritve pravnega posla, upravni organ v okviru svojih pristojnosti ne ugotavlja služnostne pravice, ki tudi ni pogoj za uveljavitev predkupne pravice. Zato je neutemeljen ugovor, da se upravni organ do navedenega ni izjasnil.

25. Nadalje je neutemeljen tožbeni ugovor, da je izrek odločbe formalno pomanjkljiv. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 1. odstavku 213. člena določa, da se v izreku upravne odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, v 6. odstavku istega člena pa je določeno, da mora biti izrek odločbe kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. V obravnavni zadevi je izrek izpodbijane odločbe (1. točka) jasen in določljiv in vsebuje vse bistvene sestavine, saj je označen kupec, prodajalec, predmet nakupa in cena, ter je tudi izvršljiv. Odločbo je mogoče preizkusiti, saj obrazložitev sledi izreku, tako toženi stranki ni mogoče očitati kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).

26. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da upravni organ ni imel pooblastila v zakonu, da je v 2. točki izreka zavrnil pravni posel, ki sta ga sklenila prodajalka A. A. in C. C. kot kupec, temveč se pravni posel odobri ali ne. Drugi odstavek 22. člena ZKZ jasno določa, da upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo, tako je odločitev v 2. izpodbijane odločbe zakonita in pravilna.

27. Po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče ugotovilo, da so bile v danem primeru relevantne okoliščine pravilno ugotovljene. Pravilno je bilo ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno pravo. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, sodišče v postopku pred njegovo izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II. izreka:

28. O stroških upravnega spora tožeči in toženi stranki je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpita vsaka stranka svoje stroške postopka.

K točki III. izreka:

29. Stroški prizadete stranke se odmerijo v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj tega vprašanja zakonodajalec v ZUS-1 ni uredil. Zato je za povračilo teh stroškov na podlagi določb 22. člena ZUS-1 treba uporabiti določbe ZPP, ³ in sicer glede na uspeh v postopku, mora stranka, ki ne uspe nasprotni stranki in njenemu intervientu povrniti stroške (154. člen ZPP). Pri odločanju o tem, kateri stroški se naj povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP).

30. Sodišče ni priznalo prizadeti stranki stroškov nadomestila plače oz. odsotnosti iz dela, saj Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) v 12. členu določa, da imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Prizadeta stranka ni bila vabljena kot priča, izvedenec ali tolmač. Zaposlenim izplača nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni in drug državni organ, samostojni podjetnik posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. (13. člen Pravilnika). Ne glede na navedeno sodišče pripomni, da je sodišče pozvalo prizadeto stranko, da v roku 3 dni predloži dokaz za stroške ter jih specificira, česar pa tudi ni storila, saj ni znano iz katere zaposlitve izhajajo, niti višina urne postavke.

31. Prihod prizadete stranke na glavno obravnavo štejejo med stroške, ki so bili potrebni za pravdo, zato je sodišče te stroške odmerilo ob uporabi Pravilnika. V skladu s 5. členom Pravilnika, potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo (prvi odstavek 9. člena Pravilnika). Sodišče je zato odmerilo prizadeti stranki priglašene stroške prihoda na sodišče (2 x 50km) za javni prevoz v višini 12,00 EUR ⁴ in naložilo v plačilo tožeči stranki.

-------------------------------

¹ Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve.
² Glej tudi Sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 598/2008 z dne 20. 3. 2012.
³ Glej ZUS-1 s komentarjem, urednik E.Kerševan, GV založba, Ljubljana 2019, str. 146.
⁴ Tarifa prevoznin v javnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem prometu in prevozu prtljage, ki se uporablja od 1. 7. 2021 dalje.

Datum zadnje spremembe:

06.01.2023

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 748/2016
• UPRS Sodba I U 41/2020-16
• UPRS Sodba I U 880/2017-15